Bogastvo nekega naroda je njegova kultura. Pomemben del narodove kulture je vsekakor stavbarstvo, še posebej področje starih zgodovinsko arhitekturnih zgradb, utrdb in gradov. Slovenska zemlja je v svoji zgodovini nudila zavetje številnim gradovom.
Usodo prenekaterih je ovil skrivnostni mrak in z nekaterimi se danes ukvarjata zgolj arheolog in zgodovinar, saj za arhitekta in restavratorja ni ostalo skoraj nič uporabnega. Takšna usoda je doletela tudi grad Vurberk, ki je bil eden lepših in močnejših gradov na slovenskem. Čeprav je za prenekaterega Slovenca neznan, je vendar predstavljal v zgodovini Slovencev pomembno vlogo, katera se žalostno konča z letom 1945.
Izguba Vurberka, poleg Ptuja najlepšega srednjeveškega gradu v Podravju je nenadomestljiva, posebej, ker bi ga bilo po vojni še mogoče rešiti. Vendar ga je doletela enaka usoda, kot mnoge druge gradove na slovenskem – obsodba na propad.
Še desetletja po zavezniškem bombardiranju so kljubovali uničevalni stihiji kot opomin in spomin deli zidov in nebo prebadajoči dimniki, ki so se videli daleč po Dravskem in Ptujskem polju, ozemlju kateremu je grad v davnini tako mogočno gospodoval.
Nastanek vurberškega gradu povezujemo z ljudsko pripovedko nemškega zgodovinarja o pogumnem štajerskem vitezu iz 11. stoletja po imenu Kresnik. Pripoved govori o tem, da je Kresnik skrbel in ščitil svoje kraljestvo pred kačjo kraljico, ki je »prihajala« iz močvirja preko Drave. Kresnik je kačo v boju premagal in jo priklenil v globokem grajskem studencu, kjer leži še dandanes.
Grad je skozi stoletja menjaval številne lastnike in rodbine, med drugimi: rodbina Stubenberg, pa Athemssi in najbolje poznana rodbina na štajerskem, Herberstein, kateri so bili lastniki tudi nekaterih okoliških gradov, Ptujskega in gradu Hrastovec. Na gradu se je skozi stoletja nabrala bogata zbirka starega pohištva, orožja in oklepov, umetnin ter druge opreme. Del te opreme se nahaja na Ptujskem gradu.
Lega gradu
Ruševine gotsko – renesančnega gradu v Vurberku stojijo na kopastem griču, na strmi levi obali reke Drave.
Grad je imel zelo pomembno strateško lego, zlasti za čas Ogrov, sezidan pa je bil na ozemlju s staro naselitveno kontinuiteto, ki jo izpričujejo ostanki gradišča z okopom ob njegovem vznožju nad dravskim bregom.
Zgodovina in njegovi lastniki
Ime gradu se je skozi njegovo zgodovino večkrat spreminjalo, čeprav je ohranjalo svoj osnovni pomen. “Wurm” namreč pomeni v nemščini črv, pravljična kača -zmaj, ki je upodobljen tudi v grbu vurberških lastnikov.
Grad se prvič omenja pod imenom Wrmberch – leta 1238 in to leto je tudi začetek slave Vurberka.
V več stoletni zgodovini je grad v Vurberku menjal številne lastnike, v tem zapisu bomo omenili le nekatere, in sicer:
- Amelrik Hollemburški
- Hartnid I. Ptujski
- rodbina Stubenberg
- rodbina Athems
- rodbina Herberstein
Grad je bil do leta 1907 v meščanskih rokah, tega leta pa so si ga znova pridobili Herbersteini *- grof Josef Herberstein, lastnik je bil vse do podržavljenja.
1. marca leta 1923 je ruski Rdeči križ v njem ustanovil sanatorij za pljučne bolezni. Sanatorij je bil zaradi zelo ugodnih podnebnih razmer in priznanih strokovnjakov znan tudi v tujini. Vodil ga je dr. Bolesav Okolo-Kulak, v njem pa se je zdravilo tudi do 100 bolnikov. V tistem času je bil grad tudi delno prenovljen, napeljali so elektriko, vodovod, telefon in centralno kurjavo. Iz tega časa se je ohranilo precej fotografij, zlasti iz notranjosti gradu.
22. februarja 1945 so grad bombardirala zavezniška letala. Res je, da je bil po napadu delno uničen, vendar bi ga bilo po vojni še mogoče rešiti. Toda grad v Vurberku je bil, kot toliko drugih gradov in stavb na Slovenskem, obsojen na propad. In kolikor ga med vojno niso porušili zavezniki, smo ga po vojni uničili “sami”.
Po letu 1945 je grad sameval in propadal. Leta 1979 je Turistično društvo Vurberk obnovilo še ohranjeni del – spodnje dvorišče z vhodnim portalom, obzidje s strelnicami, ter dve manjši poslopji.
Zanimiva je zlasti usoda raznih grajskih dragocenosti, pohištva, opreme ter umetniških predmetov. Mnogo so jih že leta 1907 prenesli z gradu, večinoma v Ptuj, deloma pa tudi v Gradec in v Libohovice na Češko. Manj znano je, da pravzaprav večji del zbirke v današnjem Ptujskem muzeju temelji na dragocenostih iz Vurberškega gradu.
Danes si ob pogledu na ostanke gradu le s težavo predstavljamo njegovo veličino in mogočnost. Grajsko podobo si lahko rekonstruiramo samo s pomočjo starih upodobitev, fotografij in opisov.
V dvonadstropnem gradu je bilo 49 razkošno opremljenih soban in veliko manjših prostorov. V pritličju je bilo stanovanje oskrbnika in upravni prostori, prostori za služinčad, kuhinje, shrambe itd., v 1. nadstropju pa je bilo 22 sob za lastnika in njegovo družino ter 14 sob v 2. nadstropju.
Drugi grajski objekti
Pristava pod gradom, ki je stala še nekaj let nazaj, danes na njenih temeljih raste novi objekt ter obrambni stolp, sledovi so še vidni, sta sodila, poleg župnijske cerkve, v celoto grajskega hriba.
V grajski pristavi so bile kašče in drugi prostori za shranjevanje živil. Zanimiva je ledenica, 20 m globoka jama. Do njenega dna so vodili kletni hodniki, skozi katere so prinašali živila, na vrhu pa je bila v zidu pristave odprtina, skozi katero so v ledenico metali velike kose ledu.
Nemirna zgodovina gradu in gospostva od nastanka do bomb(astič)nega uničenja